Predstavitev dinozavrov

 

ALOZAVER.jpg ALOZAVER
"DRUGAČEN KUŠČAR"

Rod:
Allosaurus

Največja dolžina: 12 m

Obdobje: pozna jura

Hrana: meso

Življenjsko okolje: odprta območja

Fosilne najdbe: Severna Amerika – zahod ZDA; Avstralija

Alozaver je s svojimi 12 metri dolžine in čeljustmi, v katerih je bilo 70 sabljastih kot britev ostrih in nazaj zakrivljenih zob, vzbujal grozo. Lobanja alozavra je merila v dolžino približno en meter. Imel je gibljive sklepe med lobanjskimi kostmi, ki so omogočale premikanje gobca gor in dol, kar je pomagalo živali pri hranjenju. Spodnji čeljustnici sta se lahko razklenili v stran in tako živali omogočili goltanje večjih kosov mesa. Na sprednjih okončinah je imel tri kremplje. Sklep na tem prvem prstu je omogočal, da je lahko velik krempelj obrnil navznoter. Na nogah je imel tri močne prste, ki so bili dovolj mišičasti, da so nosili celotno težo odrasle živali, težke verjetno nekaj ton. Za svojo velikost je bil zelo uren tekač. Raziskovalci so izmerili dolžino njegovega koraka. Med dve stopinji bi po dolžini lahko postavili dva avtomobila.

 

APATOZAVER.jpg APATOZAVER
"MOJSTER PREVAR"

Rod:
Apatosaurus

Največja dolžina: 23,2 m

Obdobje: pozna jura

Hrana: rastline

Življenjsko okolje: poplavne ravnine

Fosilne najdbe: Severna Amerika – Oklahoma, Utah, Wyoming v ZDA

Apatozaver je imel nabito, težko telo in štiri krepke noge. Za ravnotežje glavi, dolgemu vratu in telesu je potreboval zelo dolg rep. Brez njega sploh ne bi mogel hoditi. Njihova okostja kažejo, da so bili tako visoki, da so dosegli do vrhov dreves. Odtis velikanske stopinje je bil velik kot otroški bazenček. Verjetno je tudi, da so apatozavri zaradi varnosti mladičev potovali v čredah kakor danes sloni (mladiči v sredini, odrasle živali na obodu). Med hojo velikanskih repov niso vlekli za sabo, ampak so jih držali dvignjene od tal.

 

ARHEOPTERIKS.jpg ARHEOPTERIKS
"STARODAVNA KRILA"

Rod:
Archaeopteryx

Razpon kril: 0,5 m

Obdobje: pozna jura

Hrana: manjše živali

Življenjsko okolje: tropski puščavski otoki

Fosilne najdbe: zahodna Evropa

Arheopteriks je živel pred 147 milijoni let, v geološkem obdobju jure. Leta 1861 so prvič odkrili njegovo okostje. Istega leta je na podlagi odtisa peresa Herman von Meyer opisal to vrsto. Po velikosti je bil majhen, v velikosti srake, po nekaterih virih tudi krokarja. Po predvidevanjih znanstvenikov je bil videti kot križanec med dinozavrom in ptico. Njegovo okostje, koščena čeljust z zobmi in dolg rep s kostjo so značilni za dinozavre, medtem ko perje in krila za ptice. Po velikosti in obliki je podoben današnjim pticam, zato je domnevno njihov daljni prednik in velja za praptiča. Od sodobnih ptic se razlikuje po tem, da ni imel prsnice. Arheopteriks je najstarejša poznana ptica na svetu, vendar njegove letalne sposobnosti do sedaj niso bile povsem dokazane. Njegovi leti so bili pravzaprav spusti z dreves ali hribov, saj je bil zaradi težkega okostja pretežak, da bi lahko vzletel s tal.

 

CELOFIZ.jpg CELOFIZ
"VOTLI DINOZAVER"

Rod:
Coelophysis

Največja dolžina: 2,8 m

Obdobje: trias

Hrana: plazilci, ribe, drugi dinozavri

Življenjsko okolje: sušne savane

Fosilne najdbe: Severna Amerika – Arizona, Utah, Nova Mehika v ZDA

Celofiz velja za enega prvih dinozavrov. Izhaja iz časa zgornjega triasa. V dolžino je meril do 2,5 metra in tehtal do 30 kg. Živel je v pretežno toplih in vlažnih obalnih gozdovih severozahodne Severne Amerike. Bil je mesojedec, ki je domnevno jedel majhne, kuščarjem podobne plazilce. Lovil je v skupinah. Imel je množico močnih zob, dolge noge in stopala, vitek trup, dolg rep za ravnotežje in lahke, votle kosti. Tekal je le po zadnjih dveh nogah in bil domnevno hiter tekač. Imel je štiri prste, tekel pa je le po treh. Na zgornjih okončinah je imel na treh prstih ostre kremplje, da je z njimi lovil hrano. Dolgo so menili, da so bili celofizi kanibali, saj so v črevesju večjih živali našli ostanke mladičev, vendar novejše najdbe dvomijo v to trditev.

 

CERATOZAVER.jpg CERATOZAVER
"ROGATI KUŠČAR"

Rod:
Ceratosaurus

Največja dolžina: 6 m

Obdobje: pozna jura

Hrana: meso

Življenjsko okolje: odprta področja

Fosilne najdbe: Severna Amerika – Kolorado, Utah v ZDA; Afrika – Tanzanija

Ceratozaver je bil leta 1884 najden v istih plasteh kot alozaver. Dolg je bil šest metrov in dva metra visok. Samci so imeli odebeljeno kost nad očmi in velik rog nad nosnicami. Na sprednjih okončinah so imeli štiri prste, na hrbtu pa je imel v vrsto postavljene koščene plošče.

 

DEINONIH.jpg DEINONIH
"STRAŠNI KREMPELJ"

Rod:
Deinonychus

Največja dolžina: 3 m

Obdobje: zgornja kreda

Hrana: meso

Življenjsko okolje: odprta gozdnata območja

Fosilne najdbe: Severna Amerika – Montana, Utah, Wyoming v ZDA

Deinonih je bil krvoločen mesojed dinozaver. Bil je lahek in hiter in je dobro videl. Plen je zagrabil z dolgimi kremplji. S strašnim krempljem na zadnji taci je napadeni živali razparal kožo in ji zadal globoke rane. Deinonih je bil visok manj kot dva metra. Bil je precej pameten, saj je lovil v tropu. Napadli in požrli so marsikaterega velikega dinozavra.

 

DILOFOZAVER.jpg DILOFOZAVER
"Dilophosaurus"

Rod:
6,2 m

Največja dolžina: jura

Obdobje: meso

Hrana: odprta območja

Življenjsko okolje: Severna Amerika

Fosilne najdbe: Dilofozaver je verjetno izgledal naravnost osupljivo. Njegov greben na glavi je bil še posebno živih barv, verjetno zato, da je z njimi strašil tekmece in privabljal samice. Tudi ostali deli telesa so bili verjetno živo obarvani, kar je še bolj poudarilo znake, ki jih je sporočal greben. Morda so se šopirili tudi s kožnimi gubami na vratu, podobno kot današnji kuščarji.
 

 

DIMETRODON.jpg DIMETRODON
"/"

Rod:
Dimetrodon

Največja dolžina: 3,5 m

Obdobje: perm

Hrana: meso, tudi drugi dinozavri

Življenjsko okolje: močvirja

Fosilne najdbe: /

Dimetrodon je bil eden izmed sesalcem podobnih plazilcev. Po sorodnosti je bliže sesalcem kot pravim plazilcem (kuščarji in kače). Živel je v geološkem obdobju perma. V dolžino je zrasel do 3,5 m, njegova največja teža pa je bila 250 kilogramov. Bil je mesojedec in vrhunski plenilec. Živel je v močvirnih območjih. Njegova najbolj izrazita telesna značilnost je bilo veliko hrbtno jadro, s katerim je uravnaval telesno temperaturo. Tako se je na soncu lažje ogrel, med dnevno vročino pa učinkovito ohladil. Zaradi uravnavanja temperature je imel veliko prednost pred svojimi tekmeci in je zato v permu postal prevladujoča vrsta plazilca. Morda so dimetrodoni hrbtno jadro uporabljali tudi kot okras pri paritvenih ritualih. Od ostalih plazilcev ga ločimo predvsem po zobovju, ki sta ga gradili dve različni vrsti zob - ostri podočniki in bolj topi meljaki.

 

DIPLODOK.jpg DIPLODOK
"DVOJNI STEBER"

Rod:
Diplodocus

Največja dolžina: 27 m

Obdobje: pozna jura

Hrana: rastline

Življenjsko okolje: poplavne ravnine

Fosilne najdbe: Severna Amerika – Kolorado, Montana, Utah, Wyoming v ZDA

Fosile diplodoka je odkril S.W. Williston že leta 1877. Gre za enega najbolj prepoznavnih dinozavrov: s klasično dinozavrsko obliko telesa, dolgim in vitkim vratom, repom s 75 vretenci in štirimi močnimi nogami. Sprednje okončine so bile rahlo krajše kot zadnje, kar se je odražalo v vodoravni drži telesa. Njegova majhna glava je v dolžino merila le okoli 60 cm, nosnice pa so se nahajale v zgornjem delu glave med očmi. Diplodok je bil rastlinojed, zato so bili tudi njegovi zobje bolj redki in ploščati. Obiral je listje z dreves, ni pa ga mogel prežvečiti. Imel je velik želodec, v katerem je prebavljal hrano. Velja za najdaljšega poznanega dinozavra doslej, saj je meril vse do 27 m in tehtal od 10 do 12 ton. Imel je osem metrov dolg vrat, pet metrov dolg trup in kar štirinajst metrov dolg rep..Ogromna velikost je bila morda vzrok za zastraševanje njegovih napadalcev.

 

EVOPLOCEFAL.jpg EVOPLOCEFAL
"DOBRO OBOROŽENI KUŠČAR"

Rod:
Euoplocephalus

Največja dolžina: 7 m

Obdobje: pozna kreda

Hrana: nizkorasle rastline

Življenjsko okolje: odprta gozdnata območja

Fosilne najdbe: Severna Amerika – Montana v ZDA, Alberta v Kanadi

Prve ostanke tega do 3 tone težkega dinozavra so našli leta 1902 v Alberti v Kanadi. Evoplocefal je imel z zelo močnimi koščenimi bodicami zaščiteno celotno telo. Ima široko glavo, ki se na vratnem delu končuje v konice. Lobanja ima ob straneh močan oklep. Na koncu repa ima do 2 kg težak kij, ki so ga sestavljali veliki, med seboj zliti kosi kosti. Z močnimi mišicami je zavihtel rep proti napadalcu in polomil kosti.

 

IGVANODON.jpg IGVANODON
"LEGVANOZOBI"

Rod:
Iguanodon

Največja dolžina: 12 m

Obdobje: zgornja kreda

Hrana: listje, veje, praproti

Življenjsko okolje: gozdnata območja

Fosilne najdbe: Evropa; sever Afrike; Azija – Mongolija; Severna Amerika

Igvanodon je eden prvih dinozavrov. Njegovi zobje so bili podobni zobem sodobnih kuščarjev. Na sprednjih nogah je imel palca v obliki bodala. Dobro namerjen udarec z enim od obeh je zadoščal, da se je sovražnik umaknil. Med hojo je bil štirinožec, med tekom pa se je dvignil na zadnji nogi.

 

MAJAZAVER.jpg MAJAZAVER
"DOBRA MATI KUŠČARICA"

Rod:
Maiasaura

Največja dolžina: 9 m

Obdobje: pozna kreda

Hrana: rastline

Življenjsko okolje: gozdnata rečna nabrežja

Fosilne najdbe: Severna Amerika

Majazaver sodi k račjekljunim dinozavrom. Lobanja je bila podolgovata, gobec podoben račjemu kljunu, poleg pa je bil manjši rog. V zadnjem delu čeljusti je imel mnogo zob. Samica majazavra je razgrebla tla in naredila veliko gnezdo, v katerega je izlegla do 30 jajc. Gnezdo je pokrila z listjem, praprotjo in zemljo. Iz tega je nastal nekakšen kompost, v katerem so bila jajca na toplem. Majazavri so svoja jajca valili in jih s tem hkrati varovali pred lačnimi mesojedci. Druge samice majazavrov so naredile svoja gnezda v bližini, tako da so se lahko izmenjevale pri varovanju jajc. Mladiči so se izlegli šele čez tri mesece in skoraj vsi naenkrat. V ustih so že imeli zobe. Ostati so morali v gnezdu, dokler niso bili sposobni za samostojno življenje, kar pa je razvidno iz zdrobljenih jajčnih lupin, ki so jih pohodili mladiči.

 

PAHICEFALOZAVER.jpg PAHICEFALOZAVER
"DEBELOGLAVI KUŠČAR "

Rod:
Pachycephalosaurus

Največja dolžina: 4,6 m

Obdobje: pozna kreda

Hrana: nižinsko travo

Življenjsko okolje: gozdovi

Fosilne najdbe: Severna Amerika – ZDA in Alberta v Kanadi; Evropa – Velika Britanija; Azija – Mongolija; Afrika – Madagaskar

Pahicefalozaver je imel zelo debelo lobanjo. Na vrhu je bila debela kar 25 centimetrov. Samci so se trkali s čelom ob čelo, da bi si priborili samico, podobno kot to danes počnejo ovni. Bili so rastlinojedci in so se hranili z nižinsko travo. Pojavili so se v pozni kredi. Zaradi debelih lobanj so bili videti prav učeni, vendar so te lobanje varovale zgolj možgane.

 

PARAZAVROLOF.jpg PARAZAVROLOF
"OB ZAVROLOFU"

Rod:
Parasaurolophus

Največja dolžina: 12 m

Obdobje: pozna kreda

Hrana: drevesno listje, iglice in veje

Življenjsko okolje: močvirja

Fosilne najdbe: Severna Amerika – Nova Mehika v ZDA

Parazavrolof je imel na glavi greben, ki so ga sestavljale cevke. Pri samcu je bil greben daljši kot pri samici. Kadar je parazavrolof dihal z vso močjo, se je oglašal kot trobenta ali pozavna. Oglašali so se, da bi označili kje so, da bi se spoznali med seboj ali, da bi opozorili na nevarnost. Parazavrolof je spadal med dinozavre z račjim kljunom.

 

PLATEOZAVER.jpg PLATEOZAVER
"RAVNINSKI KUŠČAR"

Rod:
Plateosaurus

Največja dolžina: 8 m

Obdobje: pozni trias

Hrana: iglavci, palme in druge rastline

Življenjsko okolje: puščave

Fosilne najdbe: Evropa – Nemčija, Francija, Švica; Grenlandija

V celoti ohranjena okostja so bila najdena v Švici ter južni in vzhodni Nemčiji iz česar raziskovalci sklepajo da je živel na območju današnje Evrope. Ta vrsta dinozavrov je po domnevah živela v skupinah, saj so pri zadnjem izkopavanju okostij našli kup kosti na enem mestu. Življenje v skupini mu je omogočalo preživetje, saj druge učinkovite obrambe pred plenilci ni imel, kljub temu da je bil malo večji od tedaj živečih plenilcev. V višino je namreč meril do 3 m. Za zaščito je uporabljal tudi kremplje na sprednjih okončinah.

 

PTERODAKTIL.jpg PTERODAKTIL
"S PRSTI NA KRILIH"

Rod:
Pterodactylus

Razpon kril: 1 m

Obdobje: pozna jura

Hrana: ribe in žuželke

Življenjsko okolje: obalne ravnine in pečine

Fosilne najdbe: Evropa – Anglija, Francija, Nemčija; Afrika – Tanzanija

Je majhen leteči dinozaver s podaljšanim prstom in kratkim repom, ki ni imel vloge pri letenju. Razpon njegovih kril je bil od 50 do 75 cm, v katerih so bile dolge dlančne kosti. Najboljše primerke fosilov so našli v apnenčastih kamninah v Nemčiji. V njih so vidne vse podrobnosti okostja in tudi odtisi krilnih open. Vratna golša je precej podobna golši današnjih pelikanov. Verjetno je živel ob velikih jezerih in rekah, kjer se je prehranjeval z majhnimi ribami in malimi kopenskimi živalmi. Do sedaj je poznanih 6 različnih vrst rodu pterodaktilov, od katerih se je vsaka prilagodila drugačnemu načinu življenja in prehranjevanja.

 

STEGOZAVER.jpg STEGOZAVER
"KUŠČAR S STREHO"

Rod:
Stegosaurus

Največja dolžina: 9 m

Obdobje: pozna jura

Hrana: nizkorasle rastline

Življenjsko okolje: odprta gozdnata območja

Fosilne najdbe: Severna Amerika – Utah, Wyoming, Kolorado v ZDA; Evropa – Velika Britanija; Azija – Indija, Kitajska; Afrika

Značilnost stegozavra so koščene ploščice v dveh vzporednih vrstah na hrbtni strani, od vratu do repa. Visoke so bile do 76 cm. Na dnu ploščic so mišice, s katerimi jih je lahko obrnil proti napadalcu. Na repu je imel 4 ostre bodice, dolge tudi po 1 meter. Dolg je bil do 6 m, tehtal pa približno 2 toni. Sprednje noge so bile pol krajše od zadnjih. V primerjavi z velikim telesom je imel glavo zelo majhno in vitko, dolgo le 45 cm. Njegovi možgani so najmanjši od vseh dinozavrov in naj bi bili v velikosti lešnika. Glavo je imel bolj pri tleh, zato je jedel nizkorastoče rastline. Zaradi močnih zadnjih nog se je lahko tudi dvignil in obiral višje vejice dreves. Z živčevjem na bokih je upravljal zadnje okončine in rep. Ker je bil pri hoji zelo počasen ni uspel ubežati sovražnikom in je velikokrat postal plen mesojedim dinozavrom. Ko so ga preganjali plenilci je obstal na mestu in se branil z bodičastim repom.

 

STIRAKOZAVER.jpg STIRAKOZAVER
"KUŠČAR Z OSTMI"

Rod:
Styracosaurus

Največja dolžina: 5 m

Obdobje: pozna kreda

Hrana: palme, praproti in druge rastline

Življenjsko okolje: odprta gozdnata območja

Fosilne najdbe: Severna Amerika – Arizona in Montana v ZDA, Alberta v Kanadi

Stirakozaver je dosegel težo okoli 5,5 m in težo do 3 ton. Telesno je bil krepak, z veliko in močno lobanjo ter močnimi okončinami. Zadnje okončine so bile veliko močnejše od sprednjih. Značilnost stirakozavra je 6 velikih nazaj obrnjenih bodic na robu vratnega ščita, ki je najverjetneje imel varovalni pomen, saj je bil dinozaver rastlinojed in zato lažji plen mesojedim plenilcem.

 

TIRANOZAVER.jpg TIRANOZAVER
"TIRANSKI KUŠČAR"

Rod:
Tyrannosaurus

Največja dolžina: 12 m

Obdobje: pozna kreda

Hrana: meso (lovec in mrhovinar)

Življenjsko okolje: gozdovi

Fosilne najdbe: zahod Severne Amerike; Azija – Mongolija

Je največji plenilski dinozaver, ki so ga prvič odkrili leta 1902. Velja za največjega zemeljskega plenilca vseh časov. Dolg je bil do 15 metrov, visok okoli 6 m in imel 1,65 metra veliko glavo. V močni čeljusti je imel do 18 cm velike zobe, s katerimi je trgal meso s svojega plena. Zadnje okončine so bile močne, prednje pa izredno majhne. Na vsaki je imel po dva kremplja, vendar z njimi ni bil sposoben napasti ali držati plena. Tiranozavri naj bi bili po nekaterih domnevah aktivni lovci, ki so v zasedah prežali na druge dinozavre. Nekatere domneve zatrjujejo, da so bili tiranozavri preveliki za lov in so se hranili z mrhovino. Mogoče je tudi, da so se prehranjevali na oba načina.

 

TRICERATOPS.jpg TRICERATOPS
"GROZNI TRIROGI OBRAZ"

Rod:
Triceratops

Največja dolžina: 9 m

Obdobje: kreda

Hrana: nizkorasle rastline

Življenjsko okolje: gozdovi

Fosilne najdbe: zahod Severne Amerike

Triceratops je bil čokat rastlinojedi dinozaver s tremi rogatimi izrastki. Nosni rog je bil majhen in top, tista dva, ki sta izraščala nad očmi, pa sta bila dolga en meter. Na vratu je imel koščen ovratnik, ki mu je varoval vrat, občutljivo mesto za ugriz plenilcev. Triceratops je imel v svoji koščeni opravi orodje tako za napad kakor tudi za obrambo. In tudi njegova nosorogu podobna zgradba telesa ni bila od muh. V naletu je lahko podrl tudi največje plenilce.

 

Pokrovitelji

 

logo_AS.gif