Svet dinozavrov

Zanimivosti o dinozavrih

Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let. Neleteči dinozavri so izumrli konec krede, pred 65 milijoni let. Danes jih poznamo po fosilnih in nefosilnih ostankih, kot so fosilizirane kosti, zobje, iztrebki, odtisi stopal, gastroliti, peresa, odtisi kože in notranjih organov ter mehka tkiva. Nadred »Dinosauria« je poimenoval angleški znanstvenik Richard Owen leta 1842. Ime je kombinacija grškega izraza deinos in sauros, kar pomeni strašni kuščar.

Danes lahko kljub množičnemu izumrtju dinozavrov na nebu opazujemo potomce le teh, saj so se majhni mesojedi dinozavri naposled razvili v ptice. Dinozavrom, ki so lahko tekli ali plezali, je razvoj kril omogočil preobrazbo v ptice, zmožne letenja. Prva prava ptica je arheopteriks. Imel je krila, ki so bila pokrita s perjem. Tudi telo je pokrivalo perje. Glava, stopala s kremplji in dolg koščen rep pa ga uvrščajo med dinozavre.

 

triceratops

Mladiča triceratopsa

 

Ali ste vedeli:
- da je bil tiranozaver dovolj visok, da bi lahko pogledal skozi okno v drugem nadstropju hiše.

- da so bili zavropodi največji dinozavri in največje živali, ki so takrat živele na Zemlji - najbolj znano je okostje diplodoka, ki je v dolžino merilo kar 25 m.

- da naj bi bil naj bi bil parazavrolofov lok na glavi zgolj orodje za odmikanje listja.

- da je torozaver imel največjo ovratnico med ceratopi.

- da je pentaceratops s petimi rogovi imel največjo lobanjo med vsemi kopenskimi živalmi.

- da je majazaver skrbno skrbel za svoje mladiče.

- da je bil kvecalkoatl kot največji pterozaver velik kot manjše letalo.

Teorij o izumrtju dinozavrov je mnogo. Nekateri so mnenja, da so dinozavri izumrli zaradi podnebnih sprememb, spet drugi so prepričani, da je vzrok trk ogromnega asteroida. Nekateri znanstveniki pa dokazujejo, da je krivec vulkanski prah, ki je prekril sonce in povzročil ohladitve.

Rastline iz dobe dinozavrov

volemija.jpg Volemija (Wollemia nobilis)

Gre za iglasto drevo, ki smo ga do nedavnega poznali le iz 200 milijonov let starih fosilov. Leta 1994 so v Avstraliji odkrili ozko in strmo sotesko, v kateri je raslo približno 100 dreves takrat neznane vrste. Rastišče in drevesa skrbno varujejo, da ne bi prišlo do kraj in uničevanj. Kasneje je bilo ugotovljeno, da se vsa drevesa v soteski dotikajo s koreninami in da dejansko ne vedo, koliko dreves je v sestoju.

V Arboretumu Volčji Potok smo volemijo posadili leta 2009.

 

ginko.jpg Ginko (Ginkgo biloba)

Iglavec s pahljačastimi listi je bil dobro poznan iz 270 milijonov let starih fosilov. Mnogo stoletij so ga v skritih kitajskih templjih gojili menihi. Med letoma 1920 in 1930 so bili v vzhodni Kitajski najdeni ginkovi gozdovi, za katere so ugotovili, da jih ni posadil človek. Ginko je zaradi priljubljenosti pogosto sajena parkovna vrsta, saj je zelo odporna in tolerantna.

V Arboretumu Volčji Potok imamo eno moško in eno žensko drevo. Njuna starost je ocenjena na 80-90 let.

 

metasekvoja.jpg Metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides)

Eno samo drevo je bilo odkrito leta 1943 na Kitajskem, štiri leta kasneje v njegovi bližini pa cel gozd. Botaniki in vrtnarji so takoj začeli pošiljati semena po svetu, zato je danes metasekvoja dobro razširjena. Nepoznavalec jo bo lahko zamenjal z močvirskim taksodijem. Teh je v Arboretumu več in jih prepoznamo po zračnih koreninah.

Metasekvoja v Arboretumu Volčji Potok je bila posajena leta 1953 kot prva predstavnica te vrste v Jugoslaviji.

Pokrovitelji

 

logo_AS.gif