Dinozavri v Sloveniji so bili najdenih na treh nahajališčih. No, na dveh vsekakor, za tretje pa še ni dorečeno. Prvo najdišče ostankov dinozavrov v Sloveniji je bilo odkrito leta 1999 pri Kozini, ko se je proti Primorski gradila avtocesta. Drugo najdišče je iz kamnoloma Stranice pri Slovenskih Konjicah. Tretje domnevno najdišče pa je iz Godoviča, kjer so odkrili stopinje »živali«, za katero pa so deljenja mnenja, ali sploh pripadajo dinozavrom.
Najdba dinozavrov pri Kozini
Gradnja avtoceste vedno pomeni potencial za nove arheološke ali paleontološke najdbe. Tako se je zgodilo tudi leta 1999, ko so pri Kozini v breči odkrili fosilne ostanke v nekdanjem kraškem breznu. Fosilne ostanke iz obdobja konca krede, ko so bile dinozavrske vrste na vrhuncu, je v brezno verjetno potisnila erozija, zemeljski plaz, naliv ali kaj podobnega. Kaj so našli? Našli so kopico kosti, velikih od nekaj milimetrov do 20 cm. Večinoma so črne barve in zdrobljene do nerazpoznavnosti. Na srečo so med njimi našli tudi več zob, na podlagi katerih se je dalo določiti vsaj rod dinozavrov. (1)
Fosilni zobje pripadali hadrozavru in dromeozavru
Najdeni zobje pri Kozini so bili tako ključ za določanje dinozavrov. Odkrili so, da najdeni zobje pripadajo vsaj dvema vrstama dinozavrov ter več vrstam krokodilov. Prva vrsta je hadrozaver ali račjekljuni dinozaver, ki je imel dobil po račjemu kljunu podobnemu gobcu. Ta je bil prevlečen z debelo roževino, v ustih pa so imeli štiri strgala, sestavljena iz stotin zob. Hadrozavri so bili ob koncu krede zelo pogosti dinozavri. Druga vrsta dinozavrov, katerim so pripadali zobje, pa so dromeozavri. To so bili majhni mesojedi dinozavri, ki so lovili v tropu. Pri tem so si pomagali s srpasto ukrivljenim krempljem na drugem prstu zadnje noge – podobno kot njihov sorodnik velociraptor.
Ankilozaver iz kamnoloma Stranice
Širša okolica Slovenskih Konjic je bila za geologe in paleontologe zanimiva že stoletje nazaj. Sploh kamnolom v Stranicah je privabljal različne entuziaste in akademike. Tako je o koralah iz Stranic pisal prof. dr. Ivan Rakovec že leta 1933. Poleg koral so našli tudi školjke, polže, alge, foraminifere, dele ribjih kosti in celo cevaste kosti dinozavra. Leta 1999 jih je našel ljubiteljski zbiralec Franc Pajtler, pregledala in določila pa dr. Irena Debeljak. Kost pripada rastlinojedemu dinozavru – ankilozavru. Točno določene vrste ankilozavra niso mogli določiti.
Fosilni odtisi dinozavrov ali “krokodila” pri Godoviču
Približno 15 cm veliki fosilni odtisi v dolomitni kamenini pri Medvedjem Brdu oziroma Godoviču so dolgo časa burili domišljijo. Domačini so zanje vedeli že pred desetletji, raziskovalci pa od osemdesetih let. Najprej je bilo vprašanje, ali sploh gre za odtise živali ali zgolj za igro narave. Raziskave iz leta 2006 so pokazale, da so jih naredile živali. Toda katere? Tu se je znova zapletlo. Stroka si ni enotna, ali gre za dvonožnega dinozavra ali za sorodnika – neko »mešanico« med dinozavrom in krokodilom. Sledi so iz leta v leto slabše ohranjene, ker erozija počasi, a vztrajno opravlja svoje delo. Mogoče je posredi tudi človeški faktor, saj so stopinje priljubljena izletniška točka za družine z malimi navdušenci nad dinozavri. Na srečo so muzejski tehniki Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani naredili repliko odtisov, kjer si jih lahko tudi ogledate.
Soseščina je bogata s fosili dinozavrov
Čeravno imamo v Sloveniji samo dve lokaciji s fosilnimi ostanki dinozavrov, je naša soseščina kar bogata z njimi. Hrvaška Istra in Dalmacija slovita po najdiščih. Zalo bogato najdišče s kostmi leži pod vodo v bližina kraja Bale v hrvaški Istri, drugo pa je pri Trstu, kjer so v zadnjih 30 letih našli dva izredno dobro ohranjena skeleta hadrozavra – Tethyshadros insularis. Ohranila sta se v blatni kotanji v Ribiškem naselju pri Devinu ter sodita med najbolje ohranjene ostanke na svetu.
Zakaj v Sloveniji ni več fosilnih ostankov dinozavrov?
Na območju Slovenije je v zgornji kredi (obdobje »naših dinozavrov«) obstajalo morsko območje z dovolj plitko vodo, da je nudilo življenjski prostor rastlinojedim živalim in kopenskim rastlinam.Hrvaška Istra, Dalmacija in okolica Trsa si delijo kamninsko sestavo s slovenskim Krasom. Zato ni razloga, da ne bi našli fosilne ostanke dinozavrov tudi pri nas. Razlika je v eroziji, ki je v priobalnem delu Istre in Tržaškega zaliva večja kot na slovenskem Krasu. V praksi to pomeni, da nekatere fosilne ostanke »odkrije« kar narava sama, medtem ko so pri nas prekriti s prstjo in tako skriti očem.
Kaj pomenijo najdeni fosilni ostanki dinozavrov v Sloveniji za stroko?
Čeprav najdbe fosilnih ostankov dinozavrov v Sloveniji morda niso velike ali tako obsežne kot v nekaterih drugih delih sveta, imajo še vedno pomembno vrednost za paleontološko stroko in za razumevanje geološke zgodovine regije. Najdbe so del velike sestavljanke o zgodovini življenja na našem planetu. Tako imajo tudi manjše ali manj spektakularne najdbe svoje mesto v znanstvenih raziskavah in izobraževanju. Kdo ve, mogoče pa že prav v kratkem ravno v Sloveniji naletimo na novo vrsto dinozavra? Pustimo se presenetiti.
Vir (1): Dedi – Enciklopedija naravne in kulturne dedidščine v Sloveniji
