Prazgodovinska riba megalodon (Otodus megalodon) se ni prehranjevala samo z velikimi živalmi, ki so se nahajale na vrhu prehranjevalne verige, marveč tudi z drugim plenom. Nova odkritja cinka, ki so ga odkrili v fosilih megalodona, so namreč odkrili nove podrobnosti z njegovega jedilnika.
Megalodon je na dan potreboval 100 tisoč kalorij
Seveda 24 metrski megalodon, ki je živel od 23 do 3,6 milijona let nazaj, v obdobju od zgodnjega miocena do konca pliocena, ni dinozaver, a zaradi svoje splošne prepoznavnosti ga umeščamo tudi na naše strani. Njegove čeljusti so bile posejane s trikotnimi zobmi, velikimi kot otroška dlan, lahko tudi večji, njihov ugriz pa je imel moč industrijske hidravlične stiskalnice. Zaradi svoje velikosti je potreboval dnevno okoli 100 tisoč kalorij, kar naj bi prejel iz uplenjenih kitov.
Zobje megalodona odkrili njegov jedilnik
Kaj pa kitov ni bilo na voljo? Geoznanstvenik dr. Jeremy McCormack z Oddelka za geoznanosti na Univerzi Goethe v Frankfurtu je skupaj z znanstveniki iz Nemčije, Francije, Avstrije in ZDA natančno preučeval megalodonove zobe. S posebnim procesom so iz njih izločili izotope cinka, ki se vnašajo s hrano. V preiskavo so vključili tudi orade, ki so na dnu prehranjevalne verige, saj se prehranjujejo s školjkami, polži in raki. Preučili so manjše vrste morskih psov, kot so grebenske morske pse, in prednike današnjih kitovcev, delfinov in kitov. Raziskali so še višje po prehranjevalni verigi: peščene tigraste morske pse in na koncu velikanske morske pse, kot je Araloselachus cuspidatus in morske pse iz rodu Otodus, med katerimi je tudi megalodon.
Megalodoni so jedli vse
Na podlagi vsebnosti cinkovih izotopov so ugotovili, da je bilo na megalodonovem jedilniku poleg kitov tudi morski sesalci in velike ribe. Njihov plen je lahko prihajal tako iz vrha kot z dna prehranjevalne verige, odvisno od razpoložljivosti. Po McCormackovih besedah to pomeni, da je treba idejo, da so se morski psi iz rodu Otodus osredotočali predvsem na morske sesalce, ko je šlo za hrano, popraviti. Po njegovem naj bi bil megalodon vsejedec. Primerjava fosilov iz različnih koncev Nemčije (iz Sigmaringena in Passaua) so tudi pokazale, da so se megalodoni iz Passaua bolj prehranjevala s plenom z nižjih ravni prehranjevalne piramide, kar prav tako kaže na regionalne razlike v prehranjevanju ali pa gre za posledico razpoložljivosti v plena v različnih obdobjih.
Analiza zob kot perspektivna analiza
Analiza zob na podlagi vsebnosti cinka je zelo nova metoda, ki bi jo lahko uporabili tudi za rastlinojede prazgodovinske nosoroge in celo vrste morskih psov, ki obstajajo danes. »Ponuja nam pomembne vpoglede v to, kako so se morske skupnosti spreminjale skozi geološki čas, še pomembneje pa je, da celo ‘superplenilci’ niso imuni na izumrtje,« dodaja McCormack. (1)
Vir: 1. – Science daily
