Kako so izumrli dinozavri

Kako so izumrli dinozavri je vprašanje, ki tare znanstvenike že odkar so odkrili prve ostanke okostij dinozavrov. Od tedaj dalje so razvili različne teorije o izumrtju dinozavrov. Domneva, da je za to odgovoren asteroid, ni bila vedno prevladujoča.

Prve teorije o izumrtju dinozavrov

Preden so se razvile sodobne teorije, so imeli znanstveniki in raziskovalci različne hipoteze o tem, zakaj so dinozavri izumrli. Nekatere od teh teorij so vključevale podnebne spremembe, vulkanske aktivnosti, bolezni, spremembe v rastlinstvu in tektonsko aktivnost.

  • Podnebne spremembe: nekateri znanstveniki so predlagali, da so dolgotrajne ali nenadne podnebne spremembe, kot so ledena doba, hladnejše temperature ali ekstremne suše, lahko vplivale na ekosisteme, kar je privedlo do izumrtja dinozavrov.
  • Vulkanska aktivnost: teorija, da so obsežni vulkanski izbruhi sprostili toliko pepela in plinov v atmosfero, da so preoblikovali globalno klimo in povzročili kislinski dež, ki je negativno vplival na dinozavre in njihovo okolje.
  • Spremembe v morskih tokovih: Nekatere teorije so predlagale, da so spremembe v oceanografiji ali morskih tokovih lahko povzročile velike spremembe v podnebju, kar je vplivalo na prehranjevalne verige in habitate dinozavrov.
  • Bolezni: nekateri so menili, da so se med populacijami dinozavrov razširile bolezni, ki so na koncu povzročile njihovo množično izumrtje.
  • Tektonske aktivnosti: nekateri raziskovalci so menili, da so tektonske spremembe, ki so povzročile razpadanje superkontinenta Pangea, lahko spremenile habitate in povzročile izolacijo in izumrtje dinozavrov.
  • Spremembe v rastlinstvu: Spremembe v razpoložljivosti in vrstah rastlin, ki so jih dinozavri jedli, so lahko vplivale na njihovo sposobnost preživetja. Še posebej, če so te spremembe bile hitre ali obsežne.
  • Konkurenca z drugimi vrstami: nekatere teorije so predlagale, da so dinozavri izumrli zaradi konkurence z drugimi naraščajočimi skupinami živali, kot so sesalci.
Kako so izumrli dinozavri

V osemdesetih letih se začne razvijati teorija o asteroidu

Teorija o asteroidu, ki je privedel do izumrtja dinozavrov, se je začela bolj uveljavljati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, zlasti po odkritju Chicxulubovega kraterja na polotoku Jukatan v Mehiki. To odkritje, skupaj z analizami geoloških plasti po vsem svetu, ki so pokazale visoke koncentracije iridija (elementa, ki je redkejši na Zemlji, a pogost v asteroidih in meteoritih) iz časa okoli izumrtja dinozavrov pred približno 66 milijoni let, je okrepilo teorijo, da je velik asteroid ali komet trčil v Zemljo. To je povzročilo verigo okoljskih katastrof, ki so na koncu privedle do izumrtja velikega dela življenja, vključno z dinozavri.

Za novo teorijo je bil ključen iridij

Odkritje Chicxulubovega kraterja, ki se nahaja na polotoku Jukatan v Mehiki, je bilo rezultat kombinacije geoloških raziskav in naključnih odkritij. V sedemdesetih letih so namreč geologi, ki so delali za mehiško naftno družbo Pemex, med raziskovanjem potencialnih nahajališč nafte na polotoku Jukatan odkrili anomalije v geološki strukturi. Ugotovili so, da pod površjem obstaja skledasta struktura (krater), vendar sprva območja niso interpretirali kot krater. Zgodba je dobila veter v jadra v osemdesetih letih, ko sta Luis Alvarez in njegov sin Walter Alvarez objavila rezultate raziskav, ki sta jih opravljala v Italiji, natančneje v območju, imenovanem Gola del Bottaccione, blizu mesta Gubbio v Umbriji. Ta lokacija je znana po svojih geoloških plasteh, ki ponujajo vpogled v prehod med obdobjema krede in paleogena, znanim tudi kot K-Pg meja (prej imenovana K-T meja).

V tanki plasti gline sta odkrila visoko koncentracijo kemijskega elementa iridij. Gre za element, ki je na Zemlji redek, a pogost v asteroidih, kar je nakazovalo na možen udar asteroida. Skorajda ves iridij na zemeljskem površju izvira iz prahu majhnih meteoritov, ki trčijo ob zemeljsko atmosfero in jih ponavadi opazimo kot utrinke na nebu.

kako so izumrli dinozavri

Začel se je lov na iskanje kraterja

Po objavi študije o iridiju so znanstveniki začeli iskati lokacijo udarnega kraterja, ki bi lahko povzročil tako globalno distribucijo iridija. V 1990-ih letih so Alan Hildebrand in njegovi kolegi prepoznali povezavo med geološkimi anomalijami na polotoku Jukatan in znaki udarnega kraterja. To so potrdili  z globokim vrtanjem in analizo geoloških vzorcev iz kraterja,kjer  so pokazale lastnosti (različni minerali), ki so značilne za velike udarne dogodke. Chicxulubov krater je bil sčasoma mednarodno priznan kot mesto udara asteroida, ki je igral ključno vlogo pri izumrtju dinozavrov in drugih vrst na koncu krede.

Asteroid je meril od 10 do 15 km

Asteroid, ki je trčil v Jukatan in ustvaril Chicxulubov krater, naj bi imel premer od 10 do 15 kilometrov. Ta ocena temelji na velikosti kraterja, ki ima v premeru približno 150 kilometrov in na drugih geoloških dokazih, ki so bili pridobljeni iz analize kraterja in okoliških območij. Ob trku se je sprostila udarna energija enakovredna več milijardam atomskih bomb. To je povzročilo ogromne globalne posledice, vključno z ognjenimi nevihtami, cunamiji, dolgotrajnim ohlajanjem površine Zemlje zaradi prahu in aerosolov v atmosferi ter drugimi okoljskimi in klimatskimi spremembami, ki so prispevale k masovnemu izumrtju na koncu krede.

Kako so izumrli dinozavri

To ni bilo prvo množično izumrtje v zgodovini Zemlje

V zgodovini Zemlje je bilo pet večjih masovnih izumrtij, ki so drastično zmanjšala biološko raznovrstnost in močno vplivala na življenje na planetu.

  • Ordovicij-silurijsko izumrtje (pred približno 444 milijoni leti) – To izumrtje je zaznamovalo konec obdobja ordovicij in začetek silurija. Približno 85% vseh morskih vrst je izumrlo, verjetno zaradi hitrih podnebnih sprememb, ki so vodile v hladna obdobja in zmanjšanje gladine morja.
  • Pozno devonsko izumrtje (približno 372-359 milijonov let nazaj) – To obdobje je zaznamovalo več različnih izumiranj, ki so skupaj močno vplivala na morsko življenje, vključno s koralnimi grebeni in organizmi, ki so tvorili grebene. Vzroki za ta izumrtja so manj jasni, vendar lahko vključujejo spremembe v morskih tokovih in ravneh kisika ter velike vulkanske dogodke.
  • Permsko-triasno izumrtje (približno 252 milijonov let nazaj) – To je bilo največje masovno izumrtje v zgodovini Zemlje, pri čemer je izumrlo okoli 96% vseh morskih vrst in 70% kopenskih vretenčarjev. Vzroki za to izumrtje so verjetno vključevali obsežno vulkansko dejavnost v sibirski regiji, kar je vodilo do globalnega segrevanja in kislosti oceanov.
  • Triasno-jursko izumrtje (približno 201 milijonov let nazaj) – Na prehodu med obdobjema trias in jura je izumrlo približno 50% vseh vrst. To izumrtje je omogočilo vzpon dinozavrov. Vzroki za to izumrtje lahko vključujejo vulkanske dogodke, ki so povzročili podnebne spremembe, in posledično kislost oceanov in zmanjšanje kisika v oceanih.
  • Kredno-paleogensko izumrtje (približno 66 milijonov let nazaj) – To izumrtje je najbolj znano zaradi izumrtja dinozavrov, razen ptic, ter mnogih morskih organizmov in drugih živali. Glavni vzrok je bil verjetno udar asteroida, ki je ustvaril Chicxulubov krater, skupaj z možnimi vulkanskimi dejavnostmi in drugimi okoljskimi stresi.

Vsako od teh izumrtij je imelo dolgotrajne posledice za evolucijo življenja na Zemlji in je povzročilo znatne spremembe v ekosistemih in biološki raznovrstnosti. Razumevanje teh dogodkov pomaga znanstvenikom ne le pri razumevanju preteklosti Zemlje, ampak tudi pri napovedovanju, kako bi lahko prihodnje spremembe v okolju vplivale na življenje na našem planetu.

Kako so izumrli dinozavri

Med krivci verjetno tudi vulkani

Udar asteroida, ki je ustvaril Chicxulubov krater, je pogosto naveden kot glavni vzrok za masovno izumrtje na koncu krede pred približno 66 milijoni let, ki je vključevalo izumrtje dinozavrov (razen ptic). Vendar pa znanstvena skupnost priznava, da so lahko k temu izumrtju prispevali tudi drugi dejavniki, ki so delovali v kombinaciji z udarom asteroida ali so bili samostojni dejavniki.

Največkrat je omenjena obsežna vulkanska aktivnost v Sibiriji, ki so povzročili globalno segrevanje, kislost oceanov in zmanjšanje ravni kisika v morju. Nekatere teorije tudi omenjajo, da bi se spremenili morski in atmosferski tokovi, kar je vplivalo na globalno porazporeditev hrane in pa da naj bi prišlo do padca gladine morja.

Čeprav je udar asteroida zagotovo imel katastrofalen vpliv in je verjetno sprožil verižne dogodke, ki so vodili do masovnega izumrtja, je pomembno razumeti, da je šlo za kompleksen dogodek, pri katerem so lahko različni okoljski in geološki procesi prispevali k skupnemu učinku izumrtja. Znanstvene raziskave še vedno potekajo, da bi bolje razumeli relativne prispevke teh različnih dejavnikov k masovnemu izumrtju na koncu krede.

Vir (1): National Geographic

Podobne objave