Stegozaver (Stegosaurus Stenops) je še eden od peščice dinozavrov, ki jih ob naštevanju prazgodovinskih plazilcev omenijo otroci. Njegov impozanten izgled z velikimi ploščami in bodicami na repu je že od nekdaj buril domišljijo tako otrok kot raziskovalcev.
Stegozaver ali »strehasti kuščar«
Stegozavra so prvič odkrili 1877 v jurski formaciji kamenin blizu mesta Morrison v ameriški zvezni državi Colorado. Prvi ga je opisal slavni paleontolog Othniel Charles Marsh in mu nadel ime “Stegosaurus”. Poimenovanje izhaja iz grščine, kjer “stegos” pomeni “pokrov” ali “streha”, “saurus” pa pomeni “kuščar”. Ime je bilo izbrano zaradi značilnih kostnih plošč, ki so razporejene v dveh vrstah vzdolž hrbta dinozavra, kar je dalo vtis strehe ali oklepa. Stegozavri so bili del skupine dinozavrov, znanih kot ornitischi, in so živeli v obdobju pozne jure, pred približno 155 do 150 milijoni leti.
Rastlinojedi dinozaver z majhnimi zobmi
Stegozaver je bil velika žival – dolga do 9 metrov in težka do 7 ton. Imel je relativno majhne zobe, s čimer se zastavlja vprašanje, kako je z njimi ta rastlinojedi dinozaver nasitil svoj želodec. S svojimi velikimi ploščami in koničastimi bodicami na repu so stegozavri eden izmed najbolj ikoničnih in fascinantnih dinozavrov, ki so kdajkoli hodili po Zemlji. Ravno plošče na hrbtu in bodice na repu so v preteklosti vzbudile veliko vprašanj in prav tako veliko teorij, čemu so bile namenjene.
Je imel stegozaver plošče na hrbtu za dvigovanje od tal? Pa kaj še!
Za stegozavrove plošče na hrbtu še danes med znanstveniki ni enotnega mnenja, čemu so bile namenjene. Zvrstilo se je že kar nekaj teorij, tudi od tiste, ki je govorila, da so bile plošče namenjene temu, da bi se stegozaver z njimi lahko dvignil od tal. Danes zaradi strukture plošč (na površni so prepletene z žilami) domnevajo, da so bile kolektorji toplote oziroma hladilniki. Nekaj podobnega počnejo afriški sloni ali puščavske lisice z ušesi preko katerih oddajajo toploto. Pogosta razlaga plošč je tudi ta, da so bile namenjene za razkazovanje. Zmeda pa ni bila samo pri njihovi funkciji, ampak tudi pri legi plošč. Ker so bile prve najdbe okostij razmeroma nepopolne, so mislili, da so bile plošče na hrbtu kot skodle in so služile za zaščito. Z dodatnimi najdbami so odkrili, da so bile plošče postavljene pokonci, v dveh vzporednih vrstah.
Bodice na repu orožje ali za postavljanje?
Poleg plošč ima stegozaver na repu tudi štiri velike bodice. Ravno omenjene bodice in plošče so tiste, ki največkrat ločijo posamezne vrste stegozavrov. Na primer Huayangosaurus ima velike bodice na plečih. Skoraj groteskno velike je imel na istem mestu stegozaver Gigantspinosaurus, katerega bodice so bile dolge kot dinozavrov trup. Nekateri drugi stegozavri pa so imeli samo bodice in skoraj nobenih plošč. Tudi pri bodicah ni dokončne teorije, čemu so bile namenjene: za obrambo ali za razkazovanje?
Je imel stegozaver dvoje možganov?
Koncept, da bi imel stegozaver dvoje možganov, je bila dolgo časa priljubljena domneva, vendar je znanstveno neutemeljena. Ideja se je porodila, ko so ugotovili, da je imel stegozaver sorazmerno majhne možgane v primerjavi s telesno velikostjo, poleg tega pa so v njegovem medeničnem kanalu našli veliko votlino. Zanjo so nekateri zgodnji paleontologi predpostavljali, je “drugi možganski center”, ki bi mu pomagal koordinirati zadnji del telesa in okončine, saj so bili njegovi možgani zelo majhni. Vendar pa sodobne raziskave kažejo, da ta votlina verjetno ni vsebovala drugega kompleksa možganov, ampak je bila morda polna glikogena, snovi, ki jo najdemo pri nekaterih sodobnih živalih (pticah)in je služila za shranjevanje hranil ali uravnavanje telesne drže (1).
Danes znanstveniki menijo, da je imel stegozaver, tako kot vsi vretenčarji, samo en par možganov, lociranih v lobanji, in da ideja o dvojih možganih temelji na napačni interpretaciji fosilnih dokazov.
Filmska upodobitev stegozavra:
Vir (1): ScienceFocus