Tyrannosaurus Rex je najpogosteje omenjan dinozaver. Če vprašate naključno osebo, katerega dinozavra pozna, bo to zagotovo tiranozaver.
Zgodovina odkrivanja tiranozavra
Prvo okostje tiranozavra je izkopal ameriški paleontolog Barnum Brown v vzhodni Montani (ZDA)leta 1902. Na tem območju so sicer ostanke tiranozavrovega okostja našli že desetletja prej, a jim niso namenjali posebne pozornosti. Brown ni našel popolnega okostja, a iz tega, kar je odkril, je vedel, da gre za pomembno odkritje. Tako je navedel v pismu Henryju Fairfeldu Osbornu, vodji American Museum of Natural History : “Našli smo stegnenico, sramnico, del nadlahtnice, tri vretenca in dve nedoločljivi kosti velikega mesojedega dinozavra, ki še ni opisan … Ne poznam takšnega dinozavra iz obdobja krede.” Najdba je Osborna izjemno navdušila in leta 1905 je do sedaj neznano vrsto poimenoval Tyrannosaurus Rex, izhajajoč iz grške besede “tyrannos”, ki pomeni “tiran” in “sauros”, kar pomeni “kuščar”. Osborne je dodal še latinsko besedo “rex”, kar pomeni “kralj”. Znanstveno poimenovanje bi torej lahko prevedli kot “tiranski kuščarski kralj”, kar nakazuje na velikost živali in verjetno prevlado nad drugimi vrstami tistega časa.
Da bi si ga ogledali, so stali v vrstah
Brown, ki se ga je zaradi odkritij prijel nadimek “mr. Bones”, je 1905 našel še en primerek okostja, ki pa je bil zelo dobro ohranjen. Ta je našel svoje mesto v dvorani dinozavrov muzeja “American Museum of Natural History”, kjer je čez noč postal njihova ikona. Ko so ga leta 1915 postavili v muzeju, je bil velika senzacija. Ljudje so stali v dolgih vrstah, da bi si ogledali tega prazgodovinskega mesojedca, ki je nekoč taval po Severni Ameriki.
V tistem času, ko so postavili okostje tiranozavra, so zelo malo vedeli o biomehaniki in njegovem dejanskem izgledu. Tako kot so ga sestavili in postavili – da vleče za seboj dolg debel rep, spredaj pa v prazno štrlita dve “tački”, se je zasidralo v možgane milijonov ljudi po svetu. Mogoče tudi zato, ker je bil kasneje inspiracija za številne pošasti, vključno z najbolj znano godzilo.
Nič več godzila ali luskasti kenguru
Toda znanje se je z leti kopičilo, in paleontologi so prišli do novih spoznanj. Muzej je tako leta 1995 postavil prenovljeno dvorano dinozavrov, kjer je bil osrednja točka zopet T-Rex. Namesto v okorni pozi godzile so ga postavili v bolj dramatični položaj, kot bi nekoga zalezoval. Po novem ni vlekel repa za seboj, ampak ga je imel dvignjenega v vodoravnem položaju s hrbtenico. Posledično se je njegova pokončna drža nekoliko zravnala. Tiranozaver z novim izgledom je bil tako bolj podoben zobatemu velikanskemu golobu, kot pa luskastemu kenguruju.
Koliko je tehtal tiranozaver?
Nova postavitev je bila posledica novih spoznanj, odkritij in pa novih tehnologij, ki so na voljo – predvsem računalniških simulacij. Danes je tako znano, da je tiranozaver tehtal med 5900 kg in 14500 kg. To je ogromna razlika, kar kaže kako težko je določiti, koliko je tehtala izumrla žival. Najpogosteje je sprejeto mnenje, da se je teža gibala okoli 8400 kg .
V ustih je imel do 58 zob, med katerimi je največji s korenino vred meril čez 30 cm. Izredno močna čeljust mu je omogočala, da je imel najbolj močan ugriz od znanih dinozavrov. Imel je izredno dobro razvit vonj in bolj kot katerikoli drug dinozaver razvit binokularen vid (sposobnost gledanja z obema očesoma simultano). Lobanja je merila okoli 150 cm.
Tiranozavrove kosti so imele luknje, vdolbine
Lahko je izmeriti dolžino zob ali velikost možganov, težje pa je določiti silo ugriza, lovsko strategijo ali pa kako so se samci ločili od samic. Mogoče lahko slednje razberemo s pomočjo jajc. Za “izdelavo” jajc potrebuje vsaka žival veliko kalcija. Pri številnih dinozavrih, tudi pri tiranozavru, se nahaja posebno kostno tkivo – medularna kost – ki služi kot shramba za kalcij, ki ga potrebujejo za izgradnjo jajc. Takšno tkivo imajo še danes živeče ptice in našli so jo tudi pri nekaterih tiranozavrovih okostjih, kar nakazuje, da bi to lahko bile samice. Še ena zanimivost, ki se dotika kosti: številne so imele luknje in vdolbine, da je bila teža kosti manjša.
Kako hitro je tekel tiranozaver?
S pomočjo računalniške tehnologije se je na novo določila tudi tiranozavrova hitrost. Nekoč je veljalo, da je zmogel približno 32 km/h, novejše simulacije pa so pokazale, da je bil veliko počasnejši – 19 km/h, kar bi v praksi pomenilo, da bi mu, če bi se znašli z njim v samotni ulici, lahko pobegnili. Drug zanimiv podatek je ta, da čeprav je bil ogromna žival, je imel podobno majhne možgane, kot drugi dinozavri primerljive velikosti. Paleontologi sklepajo, da so se samci, kot drugod v živalskem svetu, medsebojno spopadali za teritorij ali samice, saj imajo lobanje poškodbe, ki so jih najverjetneje naredili njihovi tekmeci.
Tiranozaver je imel najmočnejši ugriz
Večina paleontologov meni, da je bil tiranozaver hkrati aktiven plenilec in mrhovinar. Glede na svoje danosti je bil najverjetneje na vrhu prehrambene verige. Na njegovem jedilniku so se znašli hadrozavri, oklepne rastlinojede živali, kot so ceratopsi in ankilozavri, in morda zavropodi. Študija iz leta 2012, ki sta jo izvedla Karl Bates in Peter Falkingham, je pokazala, da je imel tiranozaver najmočnejši ugriz med vsemi kopenskimi živalmi, kar jih je kdaj živelo. Ugotovili so, da bi odrasel tiranozaver lahko v zadnjih zobeh uporabil silo od 35.000 do 57.000 N.
Saj ni res: tiranozaver je verjetno imel tudi peresa
Še ena zanimivost je pred leti privrela na dan. Tiranozaver je bil običajno prikazovan z velikimi luskami, nemalokrat celo s kakšno bodico. Toda nova odkritja tiranozavrov in njegovih bližnjih sorodnikov, kot sta Yutyrannus in Dilong (Kitajska), ki sta bila pernata, to zavračajo. Našli so zaplate tiranozavrove kože, ki imajo zelo majhne luske (v primerjavi s poprejšnjo predstavo), velike zgolj približno 3 mm. Zaenkrat še ni kože s celotnega telesa, zato je nemogoče trditi, da je tako bilo po celem telesu. Zato znanstveniki menijo, da verjetno ni imel tako grotesknega luskastega izgleda, ampak je imel bolj “žametast” izgled mestoma celo z majhnimi primitivnimi peresi.
Koliko tiranozavrov je živelo?
Glede na študije, ki so jih objavili leta 2021, je bila skupna populacija odraslih tiranozavrov v danem trenutku morda 20.000 posameznikov, pri čemer računalniške ocene prav tako kažejo, da skupna populacija ni bila nižja od 1.300 in ne višja od 328.000. Avtorji študije menijo, da je ocena 20.000 posameznikov verjetno prenizka, zlasti če upoštevamo, da bi lahko pandemije bolezni zlahka izbrisale tako majhno populacijo. Ocenjuje se, da je bilo v času obstoja rodu približno 127.000 generacij in da je to skupaj pomenilo približno 2,5 milijarde živali do njihovega izumrtja.
O tiranozavru se verjetno ve več, kot o katerem koli drugem dinozavru – verjetno zaradi njegove priljubljenosti. Danes je na svetu nekaj več kot 50 njegovih okostij, ki so še vedno podvrženi velikemu zanimanju javnosti, hkrati pa je tiranozaver verjetno prvi dinozaver, ki se vtisne v otroški spomin.
Vir (1) American Museum of Natural History
Vir (2) Deccan Herald
| IZKAZNICA |
| Tiranozaver (znanstveno Tyrannosaurus – v grščini “tyrannos” pomeni “tiran”, “sauros” pa “kuščar”) |
| Obdobje: pozna kreda |
| Velikost: 12 m |
| Življenjski prostor: Severna Amerika |