Pterozavri so izjemno zanimivi leteči plazilci, ki so živeli v času dinozavrov, vendar pa tehnično niso bili dinozavri. Torej pterozaver ni enako dinozaver. Tukaj jih omenjamo zgolj zato, ker jih ljudje pogosto enačijo z dinozavri oziroma jih enako fascinirajo. Pterozavri pripadajo skupini plazilcev, imenovani Archosauria, v katero spadajo tudi dinozavri in krokodili, vendar pterozavri niso del skupine Dinosauria, zato niso pravi dinozavri. Njihova posebnost so bila ogromna krila, ki so jim omogočala, da so kot prvi vretenčarji osvojili nebo.
Kdaj so živeli?
Pterozavri so živeli v obdobju poznega triasa, jure in krede, kar pomeni, da so naselili Zemljo približno od pred 228 milijoni let pa vse do pred 66 milijoni let, ko so izumrli skupaj z mnogimi drugimi prazgodovinskimi vrstami ob koncu krede. Pterodaktili so se naselili v različnih okoljih, od obalnih in morskih območij do celinskih regij. Čeprav so mnoge vrste živele ob morju, kjer so lovile ribe, so nekatere vrste naselile tudi notranja območja, kjer so iskale manjše živali in insekte. Raznolikost habitatov je omogočila razvoj različnih vrst pterodaktilov z različnimi prehranskimi prilagoditvami. Čeprav so bili glavni leteči vretenčarji svojega časa, so bili pterodaktili tudi plen drugih živali, predvsem večjih dinozavrov in drugih kopenskih plenilcev, ki so jih lahko ogrožali, ko so bili na tleh ali v gnezdih. Njihova sposobnost letenja jim je omogočala, da so se hitro umaknili pred nevarnostmi, hkrati pa so jim krila omogočala, da dostopajo do hrane, ki ni bila na voljo drugim živalim.
Zgodovinsko obdobje: trias, jura, kreda
Pterozavri so bili uspešni skozi tri glavna geološka obdobja:
- Pozni trias: Pojavili so se pred približno 228 milijoni let.
- Jura: Dosegli so veliko raznolikost v obliki in načinu življenja.
- Kreda: V tem obdobju so se razvili nekateri največji pterozavri, kot je Quetzalcoatlus, vendar so ob koncu krede skupaj z dinozavri izumrli.
Velikost in razpon kril pterozavra
Velikost pterozavrov je bila zelo različna. Majhni pterozavri, kot je Anurognathus, so imeli razpon kril le okoli 50 cm, medtem ko je velikanski Quetzalcoatlus dosegel razpon kril do 12 metrov. Pterozavri so imeli posebno prilagojena krila, ki so bila sestavljena iz membranskega tkiva, razpetega med podaljšano četrto prstjo in telesom. To je bila pomembna prilagoditev, ki jim je omogočala uspešen let.
Koliko vrst pterozavrov poznamo?
Do danes so paleontologi odkrili več kot 200 različnih vrst pterozavrov. Te vrste se močno razlikujejo po velikosti, obliki in življenjskem okolju. Najdemo tako majhne vrste z razponom kril le nekaj deset centimetrov kot tudi ogromne primerke z več kot desetmetrsko dolžino kril.
Primera najmanjših in največjih znanih vrst:
– najmanjši pterozaver: Nemicolopterus
Velikost: Razpon kril okoli 25 cm.
Opis: Nemicolopterus crypticus je eden najmanjših znanih pterozavrov, odkrit v kitajskih sedimentih iz obdobja zgodnje krede. Bil je majhen in prilagojen za življenje v gozdnatih območjih, verjetno se je prehranjeval z žuželkami in drugimi majhnimi živalmi.
Posebnosti: Njegova velikost nakazuje, da je bil prilagojen za zelo specifično nišo in da se je razvijal v izoliranih okoljih z malo konkurence.
– največji pterozaver: Quetzalcoatlus
Velikost: Razpon kril okoli 10–12 metrov, kar je primerljivo z majhnim letalom.
Opis: Quetzalcoatlus northropi je največji znani pterozaver in eden največjih letečih vretenčarjev vseh časov. Živel je v poznem obdobju krede v Severni Ameriki, njegova velikost pa mu je omogočala letenje na dolge razdalje, verjetno kot vrsta jadralnega letalca.
Posebnosti: Zaradi velikosti je bil Quetzalcoatlus verjetno plenilec manjših živali, ki jih je lovil na tleh, saj njegova velikost ni bila najbolj primerna za lov na prostem.
Raznolikost v velikosti in obliki jim je omogočala, da so zasedli različne ekološke niše.
Ali je pterozaver in pterodaktil isto?
Pterodaktili in pterozavri niso povsem isto, čeprav sta izraza pogosto zamenjana. Poglejmo razliko:
- Pterozavri (Pterosauria) so širša skupina letečih plazilcev, ki vključuje vse vrste pterozavrov, ki so živeli od poznega triasa do konca krede (približno od pred 228 do pred 66 milijoni let). Pterozavri so se razvili v zelo raznolike oblike in velikosti – od majhnih vrst z razponom kril okoli pol metra do velikanskih vrst, kot je Quetzalcoatlus, s krili, dolgimi do 12 metrov.
- Pterodaktili (Pterodactyloidea) so specifična podskupina pterozavrov, ki so se razvili v poznejših obdobjih jure in v krede. So naprednejši od zgodnjih pterozavrov, saj imajo krajši rep in spremenjene oblike kril in čeljusti. Pterodactylus je ena izmed vrst v tej podskupini, ki je bila odkrita že zelo zgodaj, in po njej je dobila ime cela podskupina pterodaktilov.
Enačenje obeh skupin torej ni povsem pravilno, saj so vsi pterodaktili pterozavri, vendar niso vsi pterozavri pterodaktili.
Življenjski prostor in način življenja
Pterozavri so naseljevali različne habitate, od obalnih območij do notranjih kopenskih predelov. Nekatere vrste, kot so bili Pteranodon in Rhamphorhynchus, so živele predvsem ob morjih in oceanih, kjer so lovile ribe in druge morske organizme. Druge vrste so bile prilagojene za življenje bolj v notranjosti, kjer so se hranile z majhnimi vretenčarji, insekti in drugimi majhnimi živalmi.
Najbolj ohranjeni primerki
Najbolje ohranjeni primerki pterozavrov so bili najdeni v sedimentih iz jure in krede. Izjemni fosili prihajajo iz Nemčije, zlasti iz področja Solnhofen, kjer so ohranjeni v izjemno finih sedimentih, ki razkrivajo tudi podrobnosti njihovih membran in telesne zgradbe. Med te primerke spada tudi slavni fosil Pterodactylus, prvi znani primerek pterozavra, ki je bil odkrit v poznem 18. stoletju.
Sorodniki pterozavrov danes
Pterozavri so sicer izumrli, vendar so bili tesno povezani z dinozavri in sodobnimi krokodili. Ptice so edini sodobni potomci dinozavrov, zato veljajo za daljne sorodnike pterozavrov, čeprav imajo ptice drugačno evolucijsko pot. Skupna evolucijska linija, imenovana Archosauria, povezuje pterozavre z današnjimi krokodili, vendar pterozavri niso neposredni predniki ptic.
Zaključek
Pterozavri so bili prvi vretenčarji, ki so osvojili nebo, in so ostali eden najbolj zanimivih primerov prilagoditve na let. Čeprav niso pravi dinozavri, so s svojo raznolikostjo, velikostjo in prilagodljivostjo pustili pomemben pečat v prazgodovinskem svetu in danes še vedno fascinirajo znanstvenike ter ljubitelje paleontologije. (1)
Opomba 1: Universety of California Museum of Paleontology