Velociraptor

Tudi velociraptor je eden najbolj znanih dinozavrov na svetu – zahvaljujoč njegovi filmski upodobitvi v franšizah filma Jurski park. A tam prikazani velociraptor ima bolj malo skupnega z resničnim dinozavrom.

Kaj je narobe z velociraptorjem iz filma Jurski park?

Najprej razčistimo predstavo o tem dinozavru, ki se nam je vtisnila v spomin zaradi filma Jurski park (1). Tam je prikazan velociraptor človeške velikosti, ki je pretkano stikal po laboratoriju in si želel človeškega mesa. V resnici je bil velociraptor velik kot srednje velik pes, pa še od tega je bila večina zgolj njegov rep. Njegova lobanja je velika kot lobanja malo večje lisice, zato bi bil nevaren kvečjemu zajcu. Če bi se torej morali z njim soočiti v laboratoriju, bi ga torej zlahka odgnali oziroma vsekakor vam ne bi bil življenjsko nevaren. Tehtal je približno od 15 do 20 kilogramov.

Kdo je odkril prvega velociraptorja?

Odkrila ga je odprava ameriškega American Museum of Natural History, ko se je poleti 1923 mudila v Mongoliji. Tedaj ga je vodja omenjenega muzeja Henry Fairfield Osborn v pismu opisal kot »ptiču podobnega dinozavra«. Verjetno se tedaj ni zavedal kako prav je imel, kajti kakih sedem desetletij kasneje je Velociraptor mongoliensis v akademskih debatah postal eden ključnih kandidatov za izvor ptičev. Prav kmalu za odkritjem prvega velociraptorja so v mongolski puščavi Gobi odkrili še druge.  

Velociraptor, pomemben evolucijski člen

Že prej smo omenili, da je velociraptor postal predmet debat, da iz njega izhajajo ptiči. Zakaj? Velociraptor je bil eden izmed prvih dinozavrov, za katerega je bilo ugotovljeno, da je imel perje, kar je pomembno prispevalo k razumevanju evolucijske povezave med pticami in dinozavri. Odkritje perja na fosilih velociraptorja je bilo ena od ključnih dokazov, ki so podprli teorijo, da so današnje ptice potomci dinozavrov. Poleg tega ga s ptiči povezuje tudi velike sinusne votline v lobanji, druge votle kosti, ki so zmanjševale težo dinozavra, in še posebej gibljive kosti zapestja. Nekateri manjši teropodni dinozavri, ki so bili bližnji sorodniki velociraptorjev, so imeli kljunaste čeljusti brez zob, kar je značilno za večino sodobnih ptic.

Nove najdbe so izpovedne

Nekatere novejše najdbe so zelo zgovorne glede velociraptorjevega načina življenja. Še posebej to velja za »pretepajočega se dinozavra«, ki ga je v osrednji Mongoliji leta 1971 odkrila mešana poljsko – mongolska odprava. Najdba je kot zamrznjena slika izpred 80 milijonov let. Njen motiv je pretep med Velociraptorjem mongoliensisom in Protoceratopsom andrewsi. Slednji je bil rastlinojedec, velikosti velikega prašiča, ki je bil v takratnem sistemu nekakšen ekvivalent današnji ovci. Kot kaže, ju je sredi boja zasulo. Lepo se vidi, kako je velociraptor zasadil svoj smrtonosno krempelj v predel vratne žile protoceratopsa.

Vedenje in prehrana

Imel je dolg, ozek gobec in veliko zob z zarezami, ki so bili prilagojeni za trgajoč ugriz. Njegove prednje noge so bile opremljene z dolgimi kremplji, vključno z značilnim, izrazito ukrivljenim krempljem na drugem prstu vsake zadnje noge. Velociraptor je bil mesojed. Verjetno je lovil manjše živali, vključno z majhnimi dinozavri in morda celo mrhovino. Njegova zgradba kaže na to, da je bil hitro tekoč in agilen plenilec. Močni kremplji na nogah so bili verjetno uporabljeni za lovljenje in zadrževanje plena. Ni popolnoma jasno, ali so bili velociraptorji družabni ali osamljeni lovci, vendar nekateri dokazi kažejo na možnost, da so lovili v skupinah.

Znanstveno ime: Velociraptor mongoliensis.
Časovno obdobje: Živel je v obdobju poznega krede, pred približno 75 do 71 milijoni let.
Lokacija: Fosilne ostanke so našli predvsem v Mongoliji.

Vir (1): Jurassic park