Cal Orck’o je nekdanji kamnolom oolitnega fosilnega apnenca v Boliviji v Južni Ameriki. Skoraj kilometer dolga stena na nekaterih mestih doseže višino tudi do 100 metrov. Kamnolom je postal zanimiv za navdušence nad dinozavri sredi osemdesetih let, ko so tamkajšnji delavci naleteli na debelo plast trdega kremena.
Dinozavrske sledi predstavil javnosti šele švicarski paleontolog
Po tistem, ko so delavci naleteli na trd kremen, so delavci začeli kopati nedaleč stran, kjer so odkrili nove plasti apnenca, a z njimi tudi prazgodovinske najdbe dinozavrskih sledi. Bolivijski delavci se niso zavedali pomembnosti svojega odkritja, šele sredi devetdesetih let preteklega stoletja je območje obiskal švicarski paleontolog. Ko je objavil svoje ugotovitve, je postal kamnolom velika senzacija. Odkril je namreč dinozavrske sledi po celotnem kamnolomu. Našteli so jih več kot pettisoč na 462 različnih »poteh«.



Sledi osmih ali devetih različnih dinozavrov
Do sedaj so paleontologi identificirali med osmimi in devetimi različnimi vrstami sledi. Večino odtisov pripada zavropodom (zavropodi (Sauropoda) so skupina dinozavrov, ki so znani po svojih ogromnih velikostih, dolgih vratovih, dolgih repih in stebričastih nogah. Zavropodi so bili večinoma rastlinojedi in so med največjimi živalmi, ki so kdajkoli hodile po Zemlji. Primer: diplodok). Ostale sledi vključujejo ankilozavre, ornitopode, terapode – vključno z mladim tiranozavrom. Paleontologi menijo, da so dinozavri, ki so ustvarili te fosilizirane sledi, živeli pred 68 milijoni let, v obdobju pozne krede. Takrat je območje prekrivalo plitvo jezero, ki se je raztezalo vse do Argentine. Stopinje so se v tisočletjih fosilizirale, tektonske plošče pa potisnile površino nekdanjega jezera v navpično steno.

Dinozavrske sledi ogroža erozija
Odmevne najdbe so pripomogle, da je območje kamnoloma leta 2006 dobilo poseben status. Tako lahko turisti danes obiščejo več atrakcij, vključno s turistično trgovino, restavracijo, knjižnico in muzejem. Tisti, ki želijo opazovati dinozavrove sledi, to lahko storijo preko vodenega ogleda ali z razgledne ploščadi.
Najzanimivejše od vsega pa so številni dinozavri v naravni velikosti, razporejeni po parku, ki obiskovalcem omogočajo, da si vizualizirajo bitja, ki so nekoč tavala po tej regiji. Edina slaba stran parka je izpostavljenost dinozavrskih sledi vplivom okolja. Nekatere kamnite plošče so zaradi erozije že odpadle, preostalim pa to poskušajo preprečiti s sidrnimi vijaki.
Vir: Unesco