Spinosaurus mirabilis, nova vrsta spinozavra

Spinosaurus mirabilis

Paleontologi so sredi puščave Sahara v Nigeriji odkrili povsem novo vrsto izjemnega mesojedega dinozavra, ki so ga poimenovali Spinosaurus mirabilis (kar pomeni »čudoviti spinozaver« ali »osupljiv spinozaver«). Gre za šele drugo uradno potrjeno vrsto v rodu spinozavrov po več kot sto letih, odkar so leta 1915 poimenovali prvega spinozavra Spinosaurus aegyptiacus. Odkritje je ekipa paleontologov pod vodstvom dr. Paula Serena z Univerze v Chicagu objavila v februarski številki prestižne znanstvene revije Science.

Najdišče fosila v Sahari

Fosili so bili izkopani v puščavi Sahara na območju osrednjega Nigerja (formacija Farak / Jengueb). Prve dele lobanje in grebena (odlomke čeljusti in nenavadno ukrivljeno kost) so znanstveniki opazili konec leta 2019, nato pa je bilo delo zaradi svetovne pandemije (COVID-19) za več let povsem zaustavljeno. Na najdišče v Sahari so se lahko vrnili šele leta 2022. Izkopavanja in natančne raziskave na terenu so potekala več tednov. Odbor je sestavljala mednarodna raziskovalna ekipa 20 strokovnjakov (paleontologi, geologi, tehnični preparatorji ter študenti z Univerze v Chicagu). Na terenu so tesno sodelovali tudi z lokalnimi vodniki (Tuaregi) ter nigerijskimi študenti in arheologi. Leta 2023 so izkopane kosti začasno prepeljali v laboratorije Univerze v Chicagu (ZDA), kjer so jih preparirali, skenirali in izdelali natančne odlitke ter 3D-modele za razstave. Originalne kosti so vrnili v Niger, kjer so jih predali v zbirko Nacionalnega muzeja Boubou Hama (Musée National Boubou Hama) v glavnem mestu Niamey.

Paul Sereno pozira ob rekonstrukciji lobanje spinozavra Spinosaurus mirabilis. Foto: Keith Ladzinski, vir: University of Chicago.

Katere dele okostja spinozavra so našli?

Odkrili so dele lobanj in delno okostje pod glavo, pri čemer so nekateri fosilni kosi povsem edinstveni.

  • Lobanjske kosti (najpomembnejše odkritje) – Našli so več koščenih grebenov, ki se z nosu dvigajo proti vrhu lobanje v obliki ukrivljene sablje. Odkrili so tudi dele zgornje čeljustnice ter spodnje čeljustnice. Čeljusti so imele dobro ohranjeno prepleteno strukturo zob, ki deluje kot past za ribe. Pozornost so pritegnili tudi posamični, dolgi in stožčasti zobje, prilagojeni za prijemanje spolzkega plena.
  • Kosti trupa in okončin – Odkrili so hrbtna in repna vretenca (vertebrae), med drugim vretenca z značilnimi podaljški, ki so podpirali znamenito hrbtno »plavut« ali »jadro«. Odkrita je bil tudi del golenice (tibia) in prstne kosti zadnjih nog (pedal phalanges).

Odkriti fosili niso pripadali celotnemu okostju enega samega odraslega osebka, ampak so jih našli na dveh glavnih najdiščih (Iguidi in Jenguebi).

Kakšen dinozaver je bil spinozaver Spinosaurus mirabilis?

Njegova posebnost je bil več kot 50 centimetrski izrastek na glavi. Takšnega grebena nima noben drug doslej odkrit dinozaver. Površinska tekstura kosti in žilni kanali nakazujejo, da je bil greben odet v keratinsko plast (podobno kot pri današnjih kazuarijih). Verjetno je bil živahno obarvan in je služil vizualnemu razkazovanju ter komunikaciji.
Zgornji in spodnji zobje so se ob zaprtju čeljusti medsebojno natančno prepletali, kar je ustvarilo popolno past za oprijem spolzkega plena.
Imel je tudi prepoznavno visoko hrbtno jadro, podprto z podaljšanimi vretenci, značilno za celotno družino spinozavrov.
Na Zemlji je živel v obdobju pozne krede, pred približno 95 milijoni let. Odrasli primerki so dosegali dolžino med 12 in 13 metrov ter tehtali med 6 in 7 ton, kar ga postavlja ob bok največjim mesojedim dinozavrom na Zemlji, kot je Tyrannosaurus rex.

Spinosaurus mirabilis

Je bil Spinosaurus mirabilis morski ali kopenski dinozaver?

Najdišče fosilov je od najbližje takratne morske obale oddaljeno med 500 in 1.000 kilometrov. To odkritje je med paleontologi razrešilo dolgotrajno razpravo o tem, ali so bili spinozavri globokomorski plavalci: raziskovalci so zaključili, da Spinosaurus mirabilis ni bil podvodni plenilec (kot npr. sodobni krokodili), ampak je deloval kot orjaški rečni obrežni dinozaver. Vodja raziskave dr. Paul Sereno ga je opisal kot »nekakšno peklensko čapljo«. Z močnimi zadnjimi nogami je zabredel v do dva metra globoke reke ter iz plitvin z bliskovitimi gibi glave lovil velikanske pradavne ribe (kot je bila večmetrska ribja vrsta Mawsonia). Nenazadnje, gostota njegovih kosti tudi ni omogočala globokega potapljanja, zato so bile njegovo življenjsko okolje rečne brežine.

Izkop in preučevanje spinozavra sta potekala pod vodstvom priznanega paleontologa dr. Paula Serena (Univerza v Chicagu), ki je februarja 2026 omenjene fosilne ostanke spinozavra opisal v znanstveni reviji Science kot novo vrsto dinozavrov. Zapis v reviji je sprožil veliko zanimanja, ker za novo vrsto z nenavadnim grebenom in ker postavlja na glavo teorijo o spinozavrih, da so bili vodni dinozavri. Kot kaže, bodo najdeni fosilni ostanki nekoč na ogled v dveh novih nigerijskih muzejih (eden v Niameyju in drug v puščavskem mestu Agadez), ki jih načrtuje nigerijska vlada, pri projektu pa s svojim znanjem sodeluje tudi dr. Paul Sereno.

Podobne objave