Te dni mineva 200 let, odkar je William Buckland iz Velike Britanije obvestil Geological Society of London o odkritju velike čeljusti in uda. V vasi Stonesfield blizu Oxforda je namreč odkril fosil velikanskega plazilca, ki ga je poimenoval »megalosaurus«, »veliki kuščar«. To je bil uradni začetek zgodbe o dinozavrih, ki tako znanstvenike kot laike fascinirajo še danes. Od takrat je znanost o dinozavrih močno napredovala, razkrila je, kako so ti velikani izgledali, živeli in kako so se evolucijsko razvijali. Dinozavri gospodarili na Zemlji v mezozoiku, od pred približno 231 milijonov let do 66 milijonov let nazaj. Njihovi potomci, ptice, so še vedno med nami.
Napačne predstave o dinozavrih
Prvotne predstave o dinozavrih so bile precej drugačne od tega, kar vemo danes. Buckland je na primer verjel, da je megalozaver podoben kuščarju, dolgemu 20 metrov, ki je lahko živel na kopnem ali v vodi. Danes vemo, da je bil ta dinozaver del skupine teropodov, mesojedih dinozavrov, kot sta tiranozaver in spinozaver, in je bil dolg približno 9 metrov.
Najdba sprožila fosilno mrzlico
Zgodnje raziskave so sprožile fosilno mrzlico, ki je paleontologe in zanesenjake gnala v iskanje novih odkritij po Angliji in širše. To zgodnje navdušenje in radovednost sta pripomogli k razvoju paleontologije kot znanosti, ki še danes razkriva nove skrivnosti o življenju na Zemlji pred milijoni let. Raziskovanje dinozavrov je tako postalo pomembno okno v preteklost našega planeta, ki razkriva kompleksnost in čudovitost življenja skozi čas.
Vir: Independent